sobota, 29. september 2012

Slovo od funchi

Hvala vsem, ki ste spremljali našo funchi, ki nosite in se grejete v njenih pleteninah, pa vsem, ki ste male brcajoče nogice obuli v funchi copatke. Spletle se niso le pletenine, pač pa tudi mnogo prelepih odnosov.
Hvala fotografinji Neži za prelepe fotke, oblikovalki Daši za lep dizajn, hvala malim in velikim manekenom. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali in podpirali funchi.


fotografija: Neža Reisner

sreda, 05. september 2012

Spletla si si svojo spremembo, zdaj jo pa nosi

Kaj vem, kakšni sončni izbruhi ali lunini mrki so me pred nekaj meseci napadli, da sem čudno zadeta sama sebi obljubila, da bom za 50. rojstni dan čisto spremenjena. V tisti kozmični vznesenosti, za katero sumim, da jo je oplazil še kakšen vijolični plamen samega St. Germaina ali kakšnega podobno veličastnega kerlca, sem si spremenjeno sebe naslikala hudo čedno, mladostno in vitalno, pa še brez vseh finančnih skrbi, ki so me, odkar mi je začelo zdravje resno nagajat, prepogosto preplavljali.

A veste, tisti bombastični filing, da bom od zdaj naprej šefica svojega življenja in bom taglavna, ko bo šlo zame in za moje življenje.
"Komaj to izgovori, že..." Že se ji začne življenje vrtinčit, da ne najde več tal pod nogami. Bolj, ko se je bližal 1. september in mojih petdeset, bolj je šla tista lepa vizija v franže. Bolj kot The Boss, sem se počutila kot na vlakcu smrti in to na tistem delu, ko gre z vso hitrostjo navzdol.
In tudi bolj in bolj jasno je postajalo, da se bom morala posloviti od ljube, preljube funchi. Astrologi pravijo, da sem si v natalno karto plutona postavila na sonce in zato je, kako poetično, moje življenje polno malih smrti.
No, vsaj vem.

Zadnje dni avgusta mi ni bilo treba pokazat prsta, sem jokala tudi brez tega. Nekaj časa bo moje srce še strto zaradi slovesa od funchi, a vedno bolj pogosto me preplavlja tudi lep občutek, ker je funchi napletla tudi toliko lepih vezi. Kadar pomislim, koliko malih nogic brca v funchi copatkih, je res fin občutek. To je bilo kljub vsemu lepo obdobje mojega življenja. Najlepše!
 
Along came moj rojstni dan in moji najdražji so me pocrkljali kot kraljico. Družina je, ah, kaj naj vam rečem, moja kojica v teh čudnih metamorfoznih časih. Neprecenljivo. 

Mimogrede, saj je popolnoma jasno, da sem res precej spremenjena, kajne? 
Vsake toliko že zatipam čisto frišna tla pod nogami. 

p.s.: Naslednji komet naj me, prosim, obide. Razen, če se do takrat, ko bo kdo ponovno stresal čarobni prah na mojo glavo, naučim spreminjati svoje življenje bolj nežno in z andlahtjo.

fotografije: Neža Reisner

ponedeljek, 03. september 2012

Farewell from FUNCHI

 People are always telling you that change is a good thing.
All they're saying is that something you didn't want to happen...
...has happened.
My store is closing this week.
I own a store.

Did I ever tell you that?
It's a lovely store.
In a week it will be something depressing...
...like a Baby Gap.
Soon we'll just be a memory.
Some foolish person will think it's a tribute to this city.
The way it keeps changing on you, or the way you can never count on it.
I know because that's something I'd say.
But the truth is...
...I'm heartbroken.
I feel as if a part of me has died...
And no one can ever make it right.


(The clip kathleen closes the store from You've Got Mail (1998) with Meg Ryan)


Vabljeni v spletno trgovino, kjer bo do konca meseca



Zaželite mi srečo, potrebovala jo bom.

Mateja