ponedeljek, 14. marec 2011

Surreal

Večkrat sem se spomnila na svoj ljubi blogec, za katerega je videti, da sem ga pustila čisto vnemar in ubožec leži tu osamljen.
A kako naj pišem vanj svoje male objavice, ko se zdi, da se podira svet? In, če se že ne podira cel svet, se je zelo zares podrl tolikim ljudem na Japonskem.

Poleg tega se je tudi čisto blizu mojega srca veliko dogajalo. 14 dni smo trepetali za našo ljubo mami, ki je preživljala težke dni na Golniku. In jaz sem junaško prestala srednjeveško mučenje - bronhoskopijo.

Gilmore Girls are OK, se pravi, midve z mamo sva zdaj v redu. Ona počasi okreva, jaz sem za nagrado za silno junaštvo dobila odlične izvide.

Da bi le lahko to rekla še za vse, ki so ostali brez domov, ali celo izgubili svoje najdražje...

In tako, prav zato, da podprem Življenje, za mičkena bitjeca še naprej in naprej napletam tople objeme.




3 komentarji:

mojca - mka pravi ...

včasih se dnevi res tako zelo zvozlajo, da njihova vsebina težko pade in potlači nočni mir v čisto spodnji predal... tistega, ki se ga ne da brez škripanja odpreti...
da se je le vse dobro izšlo.
mojstrovinice pa spet - uau!

Creatissimo pravi ...

Tudi jaz še kar lovim sapo in visim nekje v zraku. Nisem pričakovala tako huih novic z Japonske. Pa še skrbi me za mojo prijateljico, ki živi tam. Točno pravi naslov si dala objavi - točno tako se vse skupaj zdi meni...
Me pa veseli, da sta z mami obe v redu :).

Andreja pravi ...

Prav luštne objebčke si napletla. Lepo da sta z mami v redu, kar pa za Japonsko verjetno še dolgo ne bomo mogli reči...težko si je predstavljati kaj preživljajo,..