torek, 23. november 2010

Draga Pletilja, koliko je vredno Tvoje delo II

Pomembna opomba pred branjem:

Tale Mala šola podjetništva je namenjena tistim Pletiljam (Kvačkaricam, Čestitkaricam, Šiviljam, Keramičarkam, Kuharicam,... you name it), ki jih je njihov hobi tako prevzel, da si želijo postati Pletilje Podjetnice.
A nič ne bo narobe, pravzaprav bi bilo silno fino, če bi se v tole pisanje zakopale vse Rokodelke, ki nimajo nobenega namena postati Podjetnice, a svoje dragocene stvaritve na šverc prodajajo napol zastonj.

Imejte se rade punce! Pa tisto, kar ustvarite tudi.


Zdaj, ko so ti znana kruta DEJSTVA, veselice na to temo še ni konec.

Je ne more biti.

Tisti evro na uro te bo tepel in mlatil, dokler ne boš izmučena sedla dol in žalostno spoznala, da tako krutega šefa kot si ti, pa v življenju še nisi imela.

A kar je daleč najbolj žalostno:

tvoje srčno veselje ob tem delu bo počasi začelo plahneti

Ker zdaj boš vsa v skrbeh, od kod vzeti, kako plačati, kaj storiti.

Mislim, da ne potrebuješ matematike, da ti takoj postane jasno, da si s tako postavljeno ceno ne moreš privoščiti 

ničesar.

A, ker te imam na sumu, da si še vedno vsa v oblakih (kot sem bila jaz) in si misliš bom že, naj ti natrosim še nekaj veselih novic na to temo. 

Ja, ja, saj vem. Zdaj nekatere že razmišljate, da tale Mateja pa ni takšna kot ve. Da je že preveč s tem denarjem obsedena, takšne pa me, Pletilje nismo. Ali ni že dovolj tistih požrešnih biznismenov, ki so zafurali naš svet? A zdaj bomo pa še me take??? No, no, no, jaz že ne. Jaz nisem pogoltna. Meni ni treba veliko. Jaz to delam iz čistega veselja.

Jaz tudi.
Ampak, draga Pletilja, če bi bila rada Pletilja Podjetnica, bodo cifrice še kako pomembne zate. 

Zdaj si pa predstavljaj tole:

Svoje veselourice si torej ovrednotila z 1 evrom.
Vendar NE po tisti formuli, ki z 1€/uro dela vsaj NEKAJ prinese nazaj za tvoje delo. Ne, v mislih imam tisto tvojo ceno, ki si jo verjetno tako postavila, kot jaz:

material + ure dela = končna (maloprodajna) cena 

Zdaj pa so te nekje prijazno povabili, da svoje izdelke tržiš v njihovi spletni trgovini. Ali celo taki, tapravi, fiizični. Juhuuu, smo že na konju!

Prej pod konjem. Na tleh. V luknji.

Reši ta zagonetni rebus:

Kako boš zdaj od tiste svoje cene (ki dela zgubo, remember?) dala 30, 35, 40% rabata?

 Takole, draga Pletilja. Dajem ti domačo nalogo. 

V komentar zapiši, koliko bi morala biti cena tvojega izdelka, če bi svoje delo ovrednotila po tisti čarobni formuli pod TOČKO 6.

Najprej vanjo vnesi tisti evro za uro dela.
Da ne bo prehudega šoka.

Potem si pa za hec nekam na vidno mesto nalepi slikico svojega prelestnega izdelka in znesek, ki si ga pravkar izračunala in, ki ga niti pogledati ne moreš, tako grešen je.

Zdaj pa zajemi sapo:

Vnesi v formulo za svoje delo 4€/uro.

Med vsemi Pogumnicami bom izžrebala eno, ki prejme kimono brezrokavniček (za dete, staro od 3-9 mesecev).


Rok za oddajo komentarja je 30. november.

Go, girl, go!

***
Za pomoč:

Vzemimo tisto mojo kapico, ki zdaj stane 24€ (maloprodajna cena - MPC).

Če bi si uro pletenja ovrednotila s 4€, bi bila MPC takšna:

material: 7€
delo: 6ur x 4€ = 24€
___________________
veleprodajna cena:  31€
maloprodajna cena: 62€

Dihaj, dekle, dihaj! :)

***
Nekaj nam je jasno, kajne: ključno vprašanje ni, kdo bo pa potem to kupil (ok, res so trenutno posebni časi, kriza all over, vendar se me zdajle učimo, kako SKROMNO preživeti s svojim podjetjem).  
No,o tem še kakšno rečemo.

ponedeljek, 22. november 2010

First we take Organic Cotton, than we take Organic Wool

Well, I am not guided by a signal in the heavens, I'm guided by a the signal from within...

I. EKO BOMBAŽ

Je krasen, krasen, krasen! Res. Mehak, ravno prav topel, nikoli prevroč. Nič, ampak res nič ne pika in ne draži kože.


Plesti iz eko bombaža je čisto druga pesem, kot plesti iz eko volne. Pri pleteninah iz bombaža je zelo pomembno, da se plete zelo enakomerno, saj se na 100 km vidi vsaka najmanjša napakica (kot recimo malo bolj ohlapna zanka). Bombaža se porabi skoraj natanko 2x več kot volne za enako pletenino. Je pa takorekoč 'večen', pere se v pralnem stroju, kar je res juhu, ko gre za otroške pletenine.

II. EKO VOLNA

Je pa vseeno en poseben čar v volnenih pleteninah. Ko zunaj hudo zahladi, se je blazno fino oviti v nekaj volnenega. Pri volnenih pleteninah še vedno in kar naprej padam na kite in najbrž mi bodo vedno všeč udobne mehke jope s kakšnim lepim vzorcem.



ponedeljek, 15. november 2010

Dragi Dedek Mraz, prinesi mi...

Naša Funchi je bila povabljena, da za  DOM IN STIL napiše pismo Dedku Mrazu. In Fančka je to z največjim veseljem storila. Edina težava, ki jo je pri tem imela, je bil izbor PETIH NAJ NAJ.


sreda, 10. november 2010

Funchi goes to England

Pri Funchi smo dočakali in doživeli tudi to sladkost, da dobivamo povabila k sodelovanju. Ja, no, res je, saj smo jih nekaj tudi že v prvem letu delovanja, ampak to so bila večinoma takšna, kjer so potem od nas želeli 35, 40% rabata. Oderuško. In, toliko, da veste vse, ki pridno ustvarjate: tako visokih rabatov, kot jih želijo slovenske trgovine, vam nikjer drugje ne bodo pobrali.

Prejšnji mesec je odprla svoja vrata angleška trgovina OFFSET WAREHOUSE
Funchi si šteje v veliko čast, da so jo med prvimi povabili k SODELOVANJU. In to pod zelo spoštljivimi pogoji!

torek, 09. november 2010

The best hat ever

Se zgodi, da sem s kakšnim svojim krojem nadvse zadovoljna. Recimo, model copatk se mi dopade in lepo sede na male nožice. Pa rokavičke lepo izpadejo na gracioznih ženskih ročicah.

Pri kapah je ponavadi tako, da vsak model ne pristoji vsaki glavi.

A tale, rahlo-ohlapna-a-ne-preveč kapa, tako fino sede na vse glave, kar sem jih imela priliko videti, da sem jo razglasila za najboljšo kapo ever. Zaenkrat :)



In še v pomanjšani verziji za male gospodičnice.