sobota, 30. oktober 2010

Draga Pletilja, koliko je vredno Tvoje delo?

Vprašanje, na katerega bi si, seveda, morala vsaka Pletilja jasno in glasno odgovoriti takoj, ko bi njene ljubke štrikarije prestopile domači prag. Pa si, jasno, skoraj nobena ne in skoraj čisto prepričana sem, da je to izpit, na katerem takorekoč vse Pletilje pogrnemo, kakor smo dolge in široke.

Pri tem mi ni bilo v pomoč niti dejstvo, da sem po izobrazbi matematik. Če ne štejem tega, da mi že znanje osnovnošolske matamatike zadostuje, da vem, da sem svoje delo zelo slabo ovrednotila. Ko pletem, se moja matematika vrti samo okoli štetja vzorcev. Wrong, honey!

Fletkano, luštkano je napletati svoje male umetnine, splesti še kaj za družinska deteca, sestre, sestrične, prijateljice, sodelavke... dokler lepega dne nekdo ne izstreli usodnega vprašanja: "KOLIKO PA TO STANE?"

Zdaj smo pa tam. Tam, kjer se začne huda štrikarija. Tista, ki je me, Pletilje, nikakor ne obvladamo. Pa bi jo morale. Razen, če se katera ne želi prinašati okoli. Tega pa me ne bomo VEČ počele, prav?


Dobro. Začne se torej tam, ko te prvi vpraša, koliko to stane. In, rahlo pordelih lic, butneš ven najbolj trapasto cifro, kar jih kdorkoli, ki kaj ustvari, lahko izusti. Mislim, ali ste se že kdaj vprašale, od kod nam ideja, da je ura pletenja vredna tako sramotno malo? Resnično, razmisli o tem, draga Pletilja.

Kajti, točno ta najbolj noro-smešno-sramotno nizka cena postane ključna težava, ko končno zbereš pogum in odpreš svoje majceno podjetjece in ga v misliš krancljaš s svojimi umetelno spletenimi štrikarijicami.

Now, do your math, Knitter!

Dajva se zdaj lepo vsesti dol in končno narediti simpldimpl izračun. Nobenega integrala in odvoda ne potrebujeva in, če bi ga, bi ga jaz za šalo izračunala zate. Ko smo že pri matematiki: kaj ni zanimivo, da nikoli nihče ni padel v nezavest zaradi 15€, ki jih je plačal za uro inštrukcij matematike. Z nihče predvsem mislim nase, ki sem to ceno za svoje delo postavila. Obenem pa me oblije mrzel pot, če samo za trenutek pomislim, da bi prav toliko računala za uro pletenja. Se je tudi tebi srce ustavilo ob tej pregrešni misli?

Nitty-gritty dejstva:

1.
Recimo, da imaš s.p., ki te ob najnižjih prispevkih in najmanjši akontaciji davka stane 400€ na mesec. Jp, v.s.a.k. mesec, ne glede na to, koliko prometa imaš. Go figure!

2.
Recimo, da ti za življenje (položnice, bencin, hrana,...) zadostuje 600€. Hm, no, o TEM govorim!

3.
OK, hiter izračun: 400€+600€=1000€

4.
Noup, wrong. Pozabili sva: zakup prostora na strežniku, ker seveda potrebujeva spletno stran, pa SSL, da bodo stranke varno kupovale v tvoji spletni trgovini, pa kartuše, papir, ... dajva, kakopak, skromno dodati 100€ na mesec.

5.
1100€ na mesec je tvoja magična cifra, ki jo moraš doseči, da boš živela skromno, da bolj ne bi mogla. Ampak, Pletilje smo tako skromna bitja, me pletemo iz veselja, nam denar ni pomemben... blablabla. A za začetek sprejmem to cifrico. Ker pač vem, kaj bi ti rada pokazala.
Torej, hitra matematika:

1100€ : 20dni = 55€/dan ali 55€ : 8ur = približno 7€/uro 

7 € na uro!

6.
BTW, samo en medklic:
Vsak podjetnik, ki ni Pletilja, izračuna ceno za svoj izdelek po tejle simpl formuli:

(stroški materiala + ure dela) x 2 = veleprodajna cena izdelka
maloprodajna cena = veleprodajna cena x 2

Naredi za hec izračun po tej formuli.


7.
OK, vem, da ga nisi. Prehuda stvar za občutljivo srce.
Zato pojdiva k najini matematiki. Ti boš naredila svoj izračun (sem prepričana, da ne bo dosti drugačen), jaz ti za vzorec pokažem moj paradoks:

Vzemiva otroško kapico. Ta, ki jo pletem jaz, je iz eko bombaža. Kar pomeni, da se plete skoraj še enkrat dlje kot volnena.

Takole gre ta poezija:
- uvoženo pletivo za kapico (pomeni, da so všteti tudi stroški poštnine, bančni transferji in, da cena varira glede na dnevni menjalniški tečaj): 7€
- 5 ur pletenja + 1 ura šivanja niti, našitka: 6 ur dela
- embalaža: ah, tega pa res ne bomo šteli
_______________________________
končna (maloprodajna) cena: 24 €

Torej: 24€-7€=17€; 17€ : 6ur = 2,8 €/uro

8. Kruta dejstva:

a) 2,8€ x 8 ur na dan = 22,4 € na dan: 22,4€ x 20 dni = 448€ na mesec.

b) 1100€ - 448€ = 652 € izgube mesečno. Ali, če ti je ljubše: vsak mesec ti za življenje ostane 48€, ker država hoče svojih 400€ in se ne stopi ob dejstvu, da si Pletilja, ki svojega dela ne ceni dovolj.

9. Dajva se še malo poigrati s tisto čarobno formulo, s katero si drugi podjetniki, ki niso Pletilje, omogočijo, da lahko preživijo s svojim podjetjem.

V ta namen bova vzeli miceno miceno ceno ure. No, tako bi ji rekli vsi drugi. 

Vzeli bova en sam evro na uro!


Takole:

stroški materiala 7€ + 6 ur dela po 1 € = 7€ + 6€ = 13€ 
veleprodajna cena: 13€ x 2 = 26€
maloprodajna cena: 26 x 2 = 52 €

Bom še enkrat napisala: 52€. 

Če je ura dela vredna en cel €!

No, zdaj veš, kakšen je odgovor na vprašanje, koliko je vredno naše delo.

In, če sanjaš o tem, da boš nekoč lahko pustila  to dolgočasno, mučno, slabo plačano službo in živela od svojih štrikarij, potem ... no, predvsem držim pesti, da ne boš zavrgla svojih sanj, pač pa boš raje na novo ovrednotila svoje delo.

Be kind to yourself, Knitter! R.E.S.P.E.C.T. your work.


[Tole poučno pisanje je en micen košček knjige, ki jo počasi spravljam skupaj z namenom, da malo pomagam s koristnimi informacijami vsem ustvarjalkam, ki zbirajo pogum, da zaženejo svoje lastno podjetje.]

sobota, 16. oktober 2010

Draga ovčka, bi se danes strigli?

Za pletenje iz eko bombaža (in ne iz volne) sem se prvotno odločila, ker RES ne prenesem misli, da kdo muči uboge ovce za to, da bomo mi na glavi nosili kape. Če ste si kdaj pogledali posnetke, kaj te živalce pretrpijo zaradi tistih ugly uggic, potem si lahko predstavljate, da res nočem imeti NIČ s temi brezsrčnimi zaslužkarji.

*
Tudi, ko sem naletela na ponudnike EKO VOLNE, sem bila silno skeptična. Eko volna? Daj, daj. Kaj pa to pomeni? Da so vaše ovčke eko? Jejo eko travico in jim zato raste eko volna? 



Nekaj mesecev sem prečesavala informacije o tem in brskala za takimi, ki mi s certifikatom zagotavljajo, da humano ravnajo z ovčicami. 

In zdaj si med pletenjem zamišljam, kako se te ovčke šetkajo sem in tja po zelenih prostranstvih Falkandskih otokov, medtem, ko se malce utrujene od sonca zleknejo v senco, pa jih njihovi skrbniki nežno nagovarjajo, da je čas za striženje. 
"Draga moja lepotica, bi se danes malo strigli?"
"Ahm, ne vem. Mogoče kasneje, zdaj se mi ne da."