nedelja, 11. april 2010

BREATH Funchi, breath!

Medtem, ko FRIŠNA tekajo gor in dol po hribčkih in dolincah, si jaz kvačkam takšnele opomnike.


As above so below, as inside, so outside. Jp, takole čedno je videti od znotraj:

Nekje je treba začeti. Mislim, kar se teka tiče.

4 komentarji:

Baia pravi ...

:))
Tole bi si tudi jaz mogla večkrat rečt :) Ne vem kaj se mora zgoditi, da se bom jaz odpravila tečt.. ko sem brala od Frišne, sem se kar prepoznala v njenem postu, sem vsa vesela ko prehitim kakšnega polža ;)

funchi pravi ...

Haha, a ti tudi. Jaz sem se najbolj našla pri tistih metrih (se ne bi nič velika številka slišala niti v cm), ki jih je na začetku svojih tekaških prigod omenjala. Nasploh sem hudo tekaški tip, že od nekdaj. Hecno, v bistvu, glede na to, da sem bila rokometašica, pa 4x na teden trenirala ples. Ahhh, kje je že to. Zdaj si na etuie pišem: Vsaj DIHAJ!:)

matilda pravi ...

Dihaj! Evo moje nove mantre (glede na to, da me stiska v prsih ali pa noro bije).

funchi pravi ...

Matilda, no, potem veš, zakaj sem si tole napisala na svoj žokec.