četrtek, 06. november 2008

In zdaj pletem jopice...


Vas je že kdaj prešinilo, da življenje brzi mimo s tako naglico, da imate komaj čas zajeti sapo, vi pa zapravljate življenje za nekaj, kar vas ne osrečuje? Ste se tudi vi že kdaj spraševali, kaj vrabca je tisto, kar vas res veseli?
No, jaz sem se. V času svoje brezposelnosti sem veliko pletla. Ker to že skoraj 40 let rada počnem. Za dušo. Ob tem pa sem intenzivno razmišljala, kaj bi rada počela v življenju :).
Ko sem tako sredi pletenja uvidela, da to, kar me veseli, pravkar počnem, me je vrglo pokonci in navdihi so začeli kar frčati po zraku. Vse, kar sem v življenju počela, je začelo dobivati smisel in dobila sem jasen občutek, da sem vso to pot prehodila z namenom, da zdaj ... preprosto pletem. Jaz pa sem včasih tako zavidala ljudem, ki so se spomnili, kaj so v otroštvu najraje počeli! Kot da morje pletenih oblačilc za punčke ni dovolj za to.
Vse življenje sem že povezana z otroki. Nesmiselno se mi zdi pri tem igrati lažno skromnost, kajti v resnici čutim, da z njimi znam priti v stik, da razumem, kaj doživljajo.

Zakaj ravno ročno pletene jopice iz organskega bombaža?

Kdor razume razliko med konfekcijsko izdelanim oblačilom (igračko, hrano, karkoli) in ročno pletenim izdelkom, ve, kakšna je resnična vrednost takšnega izdelka.
Eno jopico za dojenčka pletem od 16 do 18 ur. Predstavljajte si, kaj pomeni, da nekdo posveti 16 ur svojega čistega veselja temu, da bo izdelal okolju in otroku prijazno jopico, ki ga bo nežno objela in mu dala toplo zavetje? Danes ni potrebno biti ravno 'woo-woo', da veš, da je energija pri tem pomembna. Če oblačilca izdelujejo v tovarnah, kjer so delavci slabo plačani, utrujeni in izmozgani od dela, ki to delo opravljajo zato, da se preživijo in ne zato, ker jih veseli, se to vtke v blago. Ko tem konfekcijskim izdelkom dodajajo še razne kemikalije, je vsa stvar še slabša. Mali dojenčki morda z jokom, neugodjem, alergijami, staršem to sporočajo, a starši včasih ne razumejo njihovih sporočil.

Tako, dragi prijatelji, so te male, ljubke jopice združile mojo ljubezen in občutljivost do otrok, mojo okoljsko osveščenost in mojo veliko ljubezen – pletenje, v nekaj, kar verjamem, da bo otročičkom sporočalo, kako dragoceni in ljubljeni so.

1 komentar:

Igriva Vila pravi ...

Čudne in zavite so naše poti, ne? In krasno je, ko s tako jasnostjo to prikažeš s svojim pisanjem... in sedaj s pletenjem. Kar čutim energijo, ki jo pleteš v svoje stvaritve...

Pozdrav s Koroške,
Rolanda