četrtek, 06. november 2008

In zdaj pletem jopice...


Vas je že kdaj prešinilo, da življenje brzi mimo s tako naglico, da imate komaj čas zajeti sapo, vi pa zapravljate življenje za nekaj, kar vas ne osrečuje? Ste se tudi vi že kdaj spraševali, kaj vrabca je tisto, kar vas res veseli?
No, jaz sem se. V času svoje brezposelnosti sem veliko pletla. Ker to že skoraj 40 let rada počnem. Za dušo. Ob tem pa sem intenzivno razmišljala, kaj bi rada počela v življenju :).
Ko sem tako sredi pletenja uvidela, da to, kar me veseli, pravkar počnem, me je vrglo pokonci in navdihi so začeli kar frčati po zraku. Vse, kar sem v življenju počela, je začelo dobivati smisel in dobila sem jasen občutek, da sem vso to pot prehodila z namenom, da zdaj ... preprosto pletem. Jaz pa sem včasih tako zavidala ljudem, ki so se spomnili, kaj so v otroštvu najraje počeli! Kot da morje pletenih oblačilc za punčke ni dovolj za to.
Vse življenje sem že povezana z otroki. Nesmiselno se mi zdi pri tem igrati lažno skromnost, kajti v resnici čutim, da z njimi znam priti v stik, da razumem, kaj doživljajo.

Zakaj ravno ročno pletene jopice iz organskega bombaža?

Kdor razume razliko med konfekcijsko izdelanim oblačilom (igračko, hrano, karkoli) in ročno pletenim izdelkom, ve, kakšna je resnična vrednost takšnega izdelka.
Eno jopico za dojenčka pletem od 16 do 18 ur. Predstavljajte si, kaj pomeni, da nekdo posveti 16 ur svojega čistega veselja temu, da bo izdelal okolju in otroku prijazno jopico, ki ga bo nežno objela in mu dala toplo zavetje? Danes ni potrebno biti ravno 'woo-woo', da veš, da je energija pri tem pomembna. Če oblačilca izdelujejo v tovarnah, kjer so delavci slabo plačani, utrujeni in izmozgani od dela, ki to delo opravljajo zato, da se preživijo in ne zato, ker jih veseli, se to vtke v blago. Ko tem konfekcijskim izdelkom dodajajo še razne kemikalije, je vsa stvar še slabša. Mali dojenčki morda z jokom, neugodjem, alergijami, staršem to sporočajo, a starši včasih ne razumejo njihovih sporočil.

Tako, dragi prijatelji, so te male, ljubke jopice združile mojo ljubezen in občutljivost do otrok, mojo okoljsko osveščenost in mojo veliko ljubezen – pletenje, v nekaj, kar verjamem, da bo otročičkom sporočalo, kako dragoceni in ljubljeni so.

sreda, 05. november 2008

Kvačkane darilne vrečke


Na Etsy.com sem odprla svojo trgovinico, kjer so zaenkrat na voljo kvačkane darilne vrečke iz organskega bombaža.

Vabljeni v TRGOVINICO

Dragi prijatelji!

Z velikim navdušenjem vam prinašam čudovito novico.

Sredi vseh mračnih novic in napovedi, čudnih zadev, ki se dogajajo na svetovnih borzah (ki jih že prej nisem razumela), recesijo in strahu množic ljudi po vsem svetu, jaz uresničujem svoje velike sanje - odpiram svoje lastno podjetje! Juhu :)

Kdor me pozna, ve, da rada lovim ustvarjalne navdihe in jih tudi uresničujem. Le kako drugače naj potem poimenujem svoje podjetje, kot Hiša navdiha? Za začetek sem skrbno izbrala nekaj dejavnosti, ki me v tem času najbolj izpolnjujejo, kjer lahko najbolj navdihujem sebe in druge in, s katerimi, verjamem, lahko najbolj prispevam h kvalitetnejšemu življenju vseh, ki jih bo moja ponudba pritegnila.

Tako bo Funchi hiša navdiha (seveda, funchi, ker prinaša radostno življenjsko energijo) nudila vrsto svetovanja in pomoči (učno-vzgojne težave osnovnošolcev, osebna rast), oblikovalske storitve in, najslajše – posebna darila za dojenčke. Že kot osemletna deklica sem silno rada pletla in kvačkala. Vse moje punčke so bile oblečene v jopice, puloverčke, krilca, kapice, da ne omenjam, da so puloverje uvidevno nosili tudi vsi moji družinski člani (hvala mama in oče, oh, in brat - dobro ste prenesli te moje navdihe!).
Zdaj, pri 46-tih, mi je že jasno, da je moje življenje močno povezano z otroki. Ko sem se letos poleti, po 24 letih, za vedno poslovila od učiteljskega poklica, sem mislila, da je to tudi konec mojega druženja z otroki. Pa ni! Priletel je navdih in jaz sem ga ujela. Zaželela sem si, da bi lahko novorojene otročičke tudi sama pozdravila s posebno dobrodošlico. Tako sem skrbno poiskala kvaliteten ekološko pridelan bombaž, iz katerega z velikim veseljem in ljubeznijo spletem jopico za dojenčka. Jopici pripnem še lepo voščilo in dodam malo, ljubko darilce. Odločila pa sem se tudi, da del denarja od vsake jopice doniram prezgodaj rojenim, za katere tako lepo skrbijo v porodnišnicah.

V januarju 2009 bo torej Funchi hiša navdiha čisto zares odprla svoja vrata. Sporočila vam bom, na katerem spletnem naslovu jo boste lahko našli. Ujemite v njej navdih zase in sporočite svojim prijateljem in znancem, kje ga tudi oni lahko najdejo.

Naj vas življenje ne neha navdihovati.

Mateja